Vremenska postaja Družinska vas

sreda, 27. april 2011

MAREC 2011-statistični pregled

Prva dekada marca je bila še bolj zimska, vsaj kar se temperatur tiče. Po nižinah sta bila dva dneva s snežno odejo ob 7.uri. V višjih legah je bilo teh dni nekoliko več. Jutra so bila hladna, minimalne so se spuščale do -8°C. V mraziščih se je 8.3 ohladilo do -13,2°C (Konec) in -12,2°C(Žaloviče). Postaja na Gorjancih je beležila -8,3°C. Po koncu dekade je nad naše kraje z južnimi vetrovi pričel dotekati bolj suh in toplejši zrak. Jutra so se občutno ogrela, ravno tako popoldnevi. Ob sončnem vremenu so se temperature povzpele nad 15°C. Pričela se je prebujati tudi narava. 15.3 smo imeli oblačno vreme z občasnim dežjem, padlo je med 15 in 25mm padavin. Pričel je dotekati nekoliko hladnejši zrak. Na Gorjancih je padla temperatura pod ničlo, dnevna pa ni presegla 5°C. Ravno tako so bila spet hladnejša jutra v mraziščih, kjer je temperatura redno padala pod ničlo. V tretji dekadi marca, se je ponovno segrelo, nad nami se je zgradilo območje visokega zračnega pritiska. Dotekal je toplejši zrak. Proti koncu dekade pa se je spet ohladilo, padlo je nekaj dežja. Pa vendar nič posebnega.

Na privatni vremenski postaji Družinska vas je padlo 41 mm padavin, kar je 53% povprečnih mesečnih padavin. Manjko padavin januarja in februarja se je nadaljevalo tudi v marcu. V prvih treh mesecih beležimo tako le 73,8 mm (običajno 148 mm) padavin. Lani smo v omenjenem obdobju beležili 247 mm padavin.

Povprečna mesečna temperatura je bila 6,4°C. Če primerjamo z obdobjem od 1961-1990, ko podnebne spremembe še niso bile tako izrazite, je odklon temperature +1,4°C (opazno odstopanje). Če pa primerjamo z obdobjem 1991-2000 (podnebne spremembe bolj občutne), je temperatura enaka povprečju. Najvišje se je temperatura povzpela 25.3, ko je bilo 21,7°C, najnižja je bila 8.3 in sicer -7,8°C.

slika 1: prebujanje živali-močerad je prišel z zimskega spanja

slika 2: merilno mesto na Gorjancih

slika 3: pogled na Gorjance z VP Družinska vas

<!--[if gte mso 9]> Normal 0 21 false false false SL X-NONE X-NONE MicrosoftInternetExplorer4

viri:

Upoštevano povprečje ARSO postaje Novo mesto in primerajva z njo.

http://www.arso.gov.si

fotografije last Blaža Košaka- nedovoljeno kopiranje brez avtorjevega dovoljenja

ponedeljek, 21. marec 2011

Meteorološka zima 2010/2011 na raziskovalnih postajah

Lepo sončno vreme je bilo na Gorjancih 20.3.2011. Edini problem je bil zmeren SV veter, ki je ob temperaturi 5°C, povečeval občutek mraza.

Suh zrak in zelo dobra vidljivost. Videle so se KAmniško-Savinsjke Aple (na sliki spodaj), Julijci in Trnovski gozd in Snežnik.

Meteorološka zima (december, januar, februar) 2010/2011 se je končala s 28.2.2011. Postregla nam je z zelo zanimiv vremenov v decembru, ko smo imeli kar nekaj snega. Maksimalna višina snežne odeje na Gorjancih je bila preko 70cm v prvi dekadi decembra. V drugi dekadi smo imeli hud mraz, vsaj po mraziščih, ko je zahladilo do -28,6°C. NA Gorjancih je bila najnižja temperatura -12,8°C, v Družinski vasi pa -15,8°C. V tretji dekadi se je vreme močno zasukalo. Saj smo prišli pod vpliv JZ zračnih tokov, kar je pomenilo dotok zelo toplega zraka v višinah. Po bolj zaprtih kotlinah pa so ostala jezera hladnega zraka. Povprečne temperature so se v prvih dneh tretje dekade dvignile na več kot 10°C (v krajih nad 250m). Pa vendar se je ob koncu ponovno ohladilo. V začetku januarja smo imeli še hladno vreme, nad nami je nastajala temperaturna inverzija. Po nižinah se je zadrževala nizka oblačnost, v višinah pa je bilo bolj sončno. Ob koncu prve dekade smo ponovno prišli pod JZ vetrove in dotekal je spet precej toplejši zrak. To toplo in precej suho vreme se je vleklo skozi celo dekado. V začetku tretje dekade se je ponovno ohladilo, padlo je tudi nekaj padavin,v krajih nad 500m tudi 5-10cm snega, na Gorjacnih do 15cm. Hladno vreme se je nadaljevalo tudi v začetku februarja. Med 5.2 in 8.2 smo bili ponovno toplejšega zraka. Z razliko od prejšnjih otoplitev, je bila ta v zelo suhem zraku. Tako so bila velika nihanja v temperaturah. Po nižinah 21°C, v mraziščih pa tudi do 25°C. Le v višjih legah so bila nihanja bistveno manjša in povprečne temperature precej višje. Ponovno se je ohladilo v drugi dekadi februarja in tako vreme je vztrajalo do konca meseca.

Gorjanci

Mrazišče Konec

Mrazišče "Mrzli dol" v Žalovičah

lp Blaž Košak

torek, 21. december 2010

V mrazišču Žaloviče -28,6°C, 19.12.2010

V soboto smo imeli večinoma oblačno vreme, z rahlim sneženjem. Padlo je okoli 15cm zelo suhega snega. Popoldne se je večinoma zjasnilo, veter se je v višinah umiril. Noč na nedeljo je bila večinoma jasna. V mraziščih se je močno ohlajalo. Med 15.30h in 17.30h je temperatura padla iz -3,5°C na -17°C. Ob 20.uri zvečer je temperatura že dosegla -23°C. Do jutra se je še ohladilo na -28,6°C. (minimum je bil dosežen ob 3.30h). Proti jutru se je navlekla oblačnost, ki je zavrla ohlajanje, sicer bi se minimum močno približal -30°C.

V decembru je v mrazišču temperatura 6x padla pod -20°C od tega 2x pod -25°C.

To mrazišče pa je eno najbolj mrzlih na Dolenjskem, zagotovo pa je najhladnejši kraj v občini Šmarješke Toplice.

Podobno vremensko dogajanje smo imeli pred skoraj natanko letom dni, ko pa je bilo po mraziščih tudi podobno mrzlo.

ponedeljek, 25. oktober 2010

Ponovna vzpostavitev meritev temperature, 12.10.2010

12.10 sem po pol leta ponovno vzpostavil meritve temperature v mrazišču Konec. V pretekli zimi se je najbolj ohladilo 19.12.2009 zjutraj, ko je temperatura padla pod -30°C. Bolj točnega podatka ni moč podati, zaradi slabšega delovanja shranjevalnika temperatur. Kasneje je še v treh primerih temperatura šla pod -20°C. Marca je bilo doseženih -16,3°C. Zaenkrat še ni bilo idealnih razmer za ohlajanje, morda pa bodo v tej zimi. Je pa to najverjetneje eden izmed hladnejših krajev na Dolenjskem.

15.10 sem postavil še eno postajo za merjenje temperature in sicer v mrazišču, ki je nedaleč stran od vasi Žaloviče, na nadmorski višini 350m.

Primerjava temperatur med posatjami v noči iz 14.10 na 15.10.2010

Potek temperature v noči iz 20.10 na 21.10.2010. Tu je večji padec temperature preprečila megla. Najkasneje je dosegla mrazišče na Gorjancih, kar se vidi po času doseženega minimuma.

Totalizator na Gorjancih

Kaj totalizator sploh je. Je navaden merilnik padavin-dežemer, pri katerem se deževnica shranjuje v posodo. Vsake toliko časa, ali pa po obilnem deževju se ga izprazni in pomeri količino padlega dežja. Sestavljen je iz PVC cevi premera 15cm, v spodnjem delu cevi je lij. Padavine se preko votle cevi ("šlauf") zbirajo v kantico. Vsa zadeva je pritrjena na leseni nosilec. V kantico je lahko nalovi 250mm padavin.

(totalizator, foto; Blaž Košak)

Za postavitem sem se odločil, zaradi pomanjkanja padavinskih postaj na tem koncu Slovenije in seveda zaradi lastne radovednosti. Vedno me je zanimalo, koliko več padavin pade tam, v primerjavi z dolino. Pogosto se v poletnih pojavijo nevihte samo nad Gorjanci. Ob določenih smereh vetrov pride tudi do orografije. Kar pomeni da veter nariva vlažen zrak nad hribovje. Zrak se ohladi in zasiči z vlago, pri tem pa se sproščajo padavine, ki pa so bistveno intenzivnejše kot v nižinskem svetu. Ob spuščanju zraka na drugo stran pregrade, se zrak osuši in ogreje. Posledično se zmanjša intenziteta padavin.

Totalizator je postavljen na nadmorski višini 910m. Na JZ-ni strani nekoliko vzpetega travnika. Obdan je z gozdom, ki pa ne vpliva na meritve. Količina padlega dežja merim od 29.7.2010 dalje.

(lega totalizatorja-dežemerja, vir: www.geopedia.si)

Podatki o dosedaj zbranih izmerkih;

avgusta je padlo 137mm padavin (VP Družinska vas 95mm)
septembra je padlo 357mm padavin (od tega v obilnem deževju 16-19.9.2010 kar 200+mm) (VP Družinska vas 267mm padavin)
oktobra do 18.v mesecu je padlo 22,1mm padavin

nedelja, 24. oktober 2010

100-letne poplave reke Krke, 16-19.9.2010

OPIS DOGAJANJA;

16.9 je nad naše kraje od severa prihajala hladna fronta. Istočasno se je nad Pirenejskim polotokom pričel poglabljati ciklon, ki se je 17.9 pričel pomikati proti severni Italiji. Nad našimi kraji se je pričela vzpostavljati stacionarna frontalna cona. Kar pomeni, da so padavine vseskozi nastajale nad našimi kraji. V višinah je vseskozi pihal JZ veter, v spodnjih plasteh pa se je veter počasi obračal na SV smer. Zaradi vdora nekoliko hladnejšega zraka+močnega JZ vetra+hribovitega terena, je prišlo do izjemno obilnih padavin na področju Trnovskega gozda. Lokalno je v 24h padlo 326l dežja (Otlica nad Ajdovščino, uradna ARSO meteorološka postaja), skupno pa v treh dneh poslabšanja preko 500mm. Padavinski vrh pa je bil na območju Zadloga v okolici Idrije, kjer je po podatkih agrometeorološke postaje padlo blizu 650mm padavin. Res nepredstavljive količine padavin za nižinski svet. Tamkajšnji kraški teren je bistveno bolje prilagojen na tako obilne padavine, saj voda hitreje odteče skozi prepustna tla. Nad tem območjem so vseskozi nastajale padavine, večinoma v obliki ploh in neviht. Pojavljali so se tudi močnejši nalivi. Padavinski pas pa se je razpotegnil čez osrednjo Slovenijo do Štajerske. 18.9 so poročali o poplavah v Ljubljani in v okolici Zagorja.

(radar padavin, 18.9.2010, vir; arso.gov.si)

Obširno poročilo Agencije Republike Slovenije za okolje;
http://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/padavine_16-19sep10.pdf

V treh dneh deževja je večina Slovenije dobila vsaj 150mm padavin. Zato je prišlo do obsežnih poplav Ljubljanice in pritokov (poplavjen je bil južni in JZ del Ljubljane), Save, Savinje (poplavila je Laško) in kasneje še reke Krke ter kraških polj po Notranjskem in Kočevskem.

Zelo obilno je deževalo tudi nad Dolenjsko, kjer je v celotnem poslabšanju padlo od 140mm pa do 200+mm (totalizator- merilec padavin na Gorjancih). Reka Krka je obširno poplavljala. Reka Sava je s svojim velikim vodostajem in močnim pretokom zajezila Krko. Le-ta se ni mogla normalno izlivat, zato je tudi prišlo do poplav kjer jih običajno ni. Pod vodo so bili nižji deli Žužemberka, okolica Straže, nižji deli Novega mesta (Loka), Šempetra, grad Otočec, del Dolenjega Kronovega, Gorenja Gomila, Drama, Kostanjevica na Krki....

(most pri gradu Otočec, foto: Blaž Košak)

Doma nam je voda prišla v mlin, zato smo jo ob počovi gsilcev PGD Bela Cerkev izčrpavali. Malo je manjkalo, da bi nam voda prišla v hišo. Poplavljena je bila tudi lokalna cesta, ki gre mimo naše hiše. Pod vodo je bil tudi spodnji del vasi Dolenje Kronovo. Edino prevozno sredstvo je bil le čoln. Niti nasjtarejši prebivalci naše občine, ne pomnijo tako obsežnih poplav reke Krke. Zaprti so bili vsi nižje ležeći mostovi od Žužemberka pa do Kostanjevice.