Vremenska postaja Družinska vas: 100-letne poplave reke Krke, 16-19.9.2010

OPIS DOGAJANJA;

16.9 je nad naše kraje od severa prihajala hladna fronta. Istočasno se je nad Pirenejskim polotokom pričel poglabljati ciklon, ki se je 17.9 pričel pomikati proti severni Italiji. Nad našimi kraji se je pričela vzpostavljati stacionarna frontalna cona. Kar pomeni, da so padavine vseskozi nastajale nad našimi kraji. V višinah je vseskozi pihal JZ veter, v spodnjih plasteh pa se je veter počasi obračal na SV smer. Zaradi vdora nekoliko hladnejšega zraka+močnega JZ vetra+hribovitega terena, je prišlo do izjemno obilnih padavin na področju Trnovskega gozda. Lokalno je v 24h padlo 326l dežja (Otlica nad Ajdovščino, uradna ARSO meteorološka postaja), skupno pa v treh dneh poslabšanja preko 500mm. Padavinski vrh pa je bil na območju Zadloga v okolici Idrije, kjer je po podatkih agrometeorološke postaje padlo blizu 650mm padavin. Res nepredstavljive količine padavin za nižinski svet. Tamkajšnji kraški teren je bistveno bolje prilagojen na tako obilne padavine, saj voda hitreje odteče skozi prepustna tla. Nad tem območjem so vseskozi nastajale padavine, večinoma v obliki ploh in neviht. Pojavljali so se tudi močnejši nalivi. Padavinski pas pa se je razpotegnil čez osrednjo Slovenijo do Štajerske. 18.9 so poročali o poplavah v Ljubljani in v okolici Zagorja.

(radar padavin, 18.9.2010, vir; arso.gov.si)

Obširno poročilo Agencije Republike Slovenije za okolje;
http://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/padavine_16-19sep10.pdf

V treh dneh deževja je večina Slovenije dobila vsaj 150mm padavin. Zato je prišlo do obsežnih poplav Ljubljanice in pritokov (poplavjen je bil južni in JZ del Ljubljane), Save, Savinje (poplavila je Laško) in kasneje še reke Krke ter kraških polj po Notranjskem in Kočevskem.

Zelo obilno je deževalo tudi nad Dolenjsko, kjer je v celotnem poslabšanju padlo od 140mm pa do 200+mm (totalizator- merilec padavin na Gorjancih). Reka Krka je obširno poplavljala. Reka Sava je s svojim velikim vodostajem in močnim pretokom zajezila Krko. Le-ta se ni mogla normalno izlivat, zato je tudi prišlo do poplav kjer jih običajno ni. Pod vodo so bili nižji deli Žužemberka, okolica Straže, nižji deli Novega mesta (Loka), Šempetra, grad Otočec, del Dolenjega Kronovega, Gorenja Gomila, Drama, Kostanjevica na Krki....

(most pri gradu Otočec, foto: Blaž Košak)

Doma nam je voda prišla v mlin, zato smo jo ob počovi gsilcev PGD Bela Cerkev izčrpavali. Malo je manjkalo, da bi nam voda prišla v hišo. Poplavljena je bila tudi lokalna cesta, ki gre mimo naše hiše. Pod vodo je bil tudi spodnji del vasi Dolenje Kronovo. Edino prevozno sredstvo je bil le čoln. Niti nasjtarejši prebivalci naše občine, ne pomnijo tako obsežnih poplav reke Krke. Zaprti so bili vsi nižje ležeći mostovi od Žužemberka pa do Kostanjevice.