Komna, 22.3.2009

Letošnja zima je sredogorje obdarila z več metri snega. Tako je na Bohinjskem grebenu, nad 1500m padlo 3,5-4m snega. Medtem, ko je nad 1800m snega blizu 6m.

V nedeljo smo se meteorolog in dva ljubiteljska vremenarja odpravili na Komno. Iz Savice smo štartali ob 8.15. Od začetka je bilo po serpentinasti poti snega bolj malo . Večinoma od 30-40cm, na soncu bolj izpostavljenih legah pa bistveno manj ali nič. Snežna odeja se kakšnih 150m pod Peklom kar opazno odebeli. Z vsakim metrom je bilo snega več. Obstajala je tudi nevarnost zdrsa, saj so bila tla na nektareih predelih nekoliko ledena in bi lahko hitro objel kakšno drevo, izven poti. Izkušenim pohodnikom, s primerno opremo , se ni ničesar za bati. Po slabih dveh urah zmerne hoje, smo prispeli do doma na Komni. Bil se zelo osupel nad izjemno količino snega, ki je prekrivala okolico doma in pa tudi streho, ki se je šibila pot težo snega. Na strehi ga je bilo nič manj kot 3,5 metre, morda kak dm več. Kako lahko streha zdrži tako veliko težo snega, ki se je na Komni nabiral od konca novembra 2008. Res je poseben užitek gledat pokrajino, ki je dobesedno zalita s snegom. Nazadnje, ko sem bil na Komni, poleti 2007, je bilo povsod polno ruševja. Sedaj o tem iglavcu ni bilo ne duha ne sluha.

Pred domov je manjša terasa, do katere se je ponavadi prišlo po stopnicah (kakšnih 10). Sedaj pa terase in stopnic ni bilo nikjer. Vbistvu je sneg vse lepo prekril in povezal. Malo nižje in pa stran od doma, je tudi meter za merjenje snežne odeje. Dolg je 300cm, a za toliko snega, še vedno pol metra do meter prekratek. Včasih je bila pri domu na Komni tudi meteorološka postaja, katere že nekaj časa ni več. K temu je verjetno botrovalo pomanjkanje sredstev.

V domu smo se najedli in v miru pogledali vsaj prvo serijo skokov. Ah ta žirija, ki mora vedno krojiti usodo poletov v Planici, od leta 2005, ko je padel rekord. Preprosto nam ne privoščijo še enega rekorda. Še prej pa sem izkoristil priložnost za fotografiranje okolice.Komna z okolicoBohinjsko jezero

Nato smo odšli proti Luknji, kjer smo odkopali vremensko hišico in odčitali temperaturo na alkoholnem termometru, ki me izmeri minimalno temperaturo. Pot je bila zame zelo naporna in utrujajoča, kajti bil sem brez krpelj. Vseskozi se mi je udiralo kake 20cm. Zato sem iskal bolj južna pobočja, kjer je bil sneg bolj predelan in mi je bila hoja lažja. Brez krpelj v hribih ni lušno hodit, četudi je prekrasna narava.

Modrina neba in belina snega se neverjetno dopolnjujeta. Človek si kar odpočije oči ob pogledu na brezmadežno naravo.Rušenje se šibi pod težo večmetrske snežne odeje.

Po opravljenem delu smo odšli na planino Govnjač. Do tam smo porabili približno 45min hoje. Trud je bil vselej poplačan s pogledom na noro zalite hribe
Osamljen macesen.Planina Govnjač v vsej svoji lepoti. Na Komno smo šli z namenom kopanja snežnega profila. KAterega smo tudi skopali v Govnjaču. Po skoraj dveh urah kopanja smo prišli do dna, ki je bilo 387cm nižje in izmerili še vodnatost snežne odeje. V obliki snega in dežja, ki se je ujel v sneg, je bilo preko 1500mm padavin. Vmes je bilo še nekaj začudenih mimoidočih turnih smučarjev, "le kaj zavraga kopljejo sredi belega dne". Nato smo luknjo ekspresno hitro zametali, da nebi slučajnio kdo zgrmel vanjo. Hitro smo jo odrinili proti domu in kasneje v dolini. Kamor smo prišli v trdni temi.