Vremenska postaja Družinska vas: oktober 2010

ponedeljek, 25. oktober 2010

Ponovna vzpostavitev meritev temperature, 12.10.2010

12.10 sem po pol leta ponovno vzpostavil meritve temperature v mrazišču Konec. V pretekli zimi se je najbolj ohladilo 19.12.2009 zjutraj, ko je temperatura padla pod -30°C. Bolj točnega podatka ni moč podati, zaradi slabšega delovanja shranjevalnika temperatur. Kasneje je še v treh primerih temperatura šla pod -20°C. Marca je bilo doseženih -16,3°C. Zaenkrat še ni bilo idealnih razmer za ohlajanje, morda pa bodo v tej zimi. Je pa to najverjetneje eden izmed hladnejših krajev na Dolenjskem.

15.10 sem postavil še eno postajo za merjenje temperature in sicer v mrazišču, ki je nedaleč stran od vasi Žaloviče, na nadmorski višini 350m.

Primerjava temperatur med posatjami v noči iz 14.10 na 15.10.2010

Potek temperature v noči iz 20.10 na 21.10.2010. Tu je večji padec temperature preprečila megla. Najkasneje je dosegla mrazišče na Gorjancih, kar se vidi po času doseženega minimuma.

Totalizator na Gorjancih

Kaj totalizator sploh je. Je navaden merilnik padavin-dežemer, pri katerem se deževnica shranjuje v posodo. Vsake toliko časa, ali pa po obilnem deževju se ga izprazni in pomeri količino padlega dežja. Sestavljen je iz PVC cevi premera 15cm, v spodnjem delu cevi je lij. Padavine se preko votle cevi ("šlauf") zbirajo v kantico. Vsa zadeva je pritrjena na leseni nosilec. V kantico je lahko nalovi 250mm padavin.

(totalizator, foto; Blaž Košak)

Za postavitem sem se odločil, zaradi pomanjkanja padavinskih postaj na tem koncu Slovenije in seveda zaradi lastne radovednosti. Vedno me je zanimalo, koliko več padavin pade tam, v primerjavi z dolino. Pogosto se v poletnih pojavijo nevihte samo nad Gorjanci. Ob določenih smereh vetrov pride tudi do orografije. Kar pomeni da veter nariva vlažen zrak nad hribovje. Zrak se ohladi in zasiči z vlago, pri tem pa se sproščajo padavine, ki pa so bistveno intenzivnejše kot v nižinskem svetu. Ob spuščanju zraka na drugo stran pregrade, se zrak osuši in ogreje. Posledično se zmanjša intenziteta padavin.

Totalizator je postavljen na nadmorski višini 910m. Na JZ-ni strani nekoliko vzpetega travnika. Obdan je z gozdom, ki pa ne vpliva na meritve. Količina padlega dežja merim od 29.7.2010 dalje.

(lega totalizatorja-dežemerja, vir: www.geopedia.si)

Podatki o dosedaj zbranih izmerkih;

avgusta je padlo 137mm padavin (VP Družinska vas 95mm)
septembra je padlo 357mm padavin (od tega v obilnem deževju 16-19.9.2010 kar 200+mm) (VP Družinska vas 267mm padavin)
oktobra do 18.v mesecu je padlo 22,1mm padavin

nedelja, 24. oktober 2010

100-letne poplave reke Krke, 16-19.9.2010

OPIS DOGAJANJA;

16.9 je nad naše kraje od severa prihajala hladna fronta. Istočasno se je nad Pirenejskim polotokom pričel poglabljati ciklon, ki se je 17.9 pričel pomikati proti severni Italiji. Nad našimi kraji se je pričela vzpostavljati stacionarna frontalna cona. Kar pomeni, da so padavine vseskozi nastajale nad našimi kraji. V višinah je vseskozi pihal JZ veter, v spodnjih plasteh pa se je veter počasi obračal na SV smer. Zaradi vdora nekoliko hladnejšega zraka+močnega JZ vetra+hribovitega terena, je prišlo do izjemno obilnih padavin na področju Trnovskega gozda. Lokalno je v 24h padlo 326l dežja (Otlica nad Ajdovščino, uradna ARSO meteorološka postaja), skupno pa v treh dneh poslabšanja preko 500mm. Padavinski vrh pa je bil na območju Zadloga v okolici Idrije, kjer je po podatkih agrometeorološke postaje padlo blizu 650mm padavin. Res nepredstavljive količine padavin za nižinski svet. Tamkajšnji kraški teren je bistveno bolje prilagojen na tako obilne padavine, saj voda hitreje odteče skozi prepustna tla. Nad tem območjem so vseskozi nastajale padavine, večinoma v obliki ploh in neviht. Pojavljali so se tudi močnejši nalivi. Padavinski pas pa se je razpotegnil čez osrednjo Slovenijo do Štajerske. 18.9 so poročali o poplavah v Ljubljani in v okolici Zagorja.

(radar padavin, 18.9.2010, vir; arso.gov.si)

Obširno poročilo Agencije Republike Slovenije za okolje;
http://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/padavine_16-19sep10.pdf

V treh dneh deževja je večina Slovenije dobila vsaj 150mm padavin. Zato je prišlo do obsežnih poplav Ljubljanice in pritokov (poplavjen je bil južni in JZ del Ljubljane), Save, Savinje (poplavila je Laško) in kasneje še reke Krke ter kraških polj po Notranjskem in Kočevskem.

Zelo obilno je deževalo tudi nad Dolenjsko, kjer je v celotnem poslabšanju padlo od 140mm pa do 200+mm (totalizator- merilec padavin na Gorjancih). Reka Krka je obširno poplavljala. Reka Sava je s svojim velikim vodostajem in močnim pretokom zajezila Krko. Le-ta se ni mogla normalno izlivat, zato je tudi prišlo do poplav kjer jih običajno ni. Pod vodo so bili nižji deli Žužemberka, okolica Straže, nižji deli Novega mesta (Loka), Šempetra, grad Otočec, del Dolenjega Kronovega, Gorenja Gomila, Drama, Kostanjevica na Krki....

(most pri gradu Otočec, foto: Blaž Košak)

Doma nam je voda prišla v mlin, zato smo jo ob počovi gsilcev PGD Bela Cerkev izčrpavali. Malo je manjkalo, da bi nam voda prišla v hišo. Poplavljena je bila tudi lokalna cesta, ki gre mimo naše hiše. Pod vodo je bil tudi spodnji del vasi Dolenje Kronovo. Edino prevozno sredstvo je bil le čoln. Niti nasjtarejši prebivalci naše občine, ne pomnijo tako obsežnih poplav reke Krke. Zaprti so bili vsi nižje ležeći mostovi od Žužemberka pa do Kostanjevice.